V levem delu orožarne je razstavljeno hladno orožje na drogovih: kopja in sulice, helebarde, korzeke, partizane, spontoni, bojne sekire in bojni bati. Drog je povečal moč vojščakovega zamaha in zaboda. Kopja so uporabljali predvsem konjeniki, sulice pa pehota, ki je poskušala ustaviti napad konjenice. Hkrati je varovala strelce med zamudnim nabijanjem pušk.Helebarda se je razvila iz pehotne … Read more
Topovi iz ptujske muzejske zbirke sodijo med najstarejše ohranjeno topniško orožje v Sloveniji: najstarejša je kovana železna lahka bombarda, značilen predstavnik poljskega topništva iz sredine 15. stoletja. Generacijo mlajši, s konca 15. stoletja, je kovaško varjeni železni poljski top. Oba poznosrednjeveška topova sta izstreljevala kamnite krogle, medtem ko so z ostalimi tremi zgodnjenovoveškimi topovi streljali … Read more
Kavljaste puške ali arkebuze so dobile ime po kavlju na spodnjem robu cevi, ki so ga zataknili za zid in tako preprečili, da bi močan vzvratni sunek poškodoval strelca. Razstavljene puške so bile izdelane konec 16. stoletja. Ohranjene so le cevi, brez mehanizma in kopita.
Oklepi deželnih najemnikov so bili namenjeni pešakom in konjenikom, ki jih je deželni knez v 16. in 17. stoletju najemal za obrambo pred Turki. Vojščake so varovali pred udarci in streli nasprotnikov. Njihovo uporabo je pospešila vedno večja prebojna moč izstrelkov. Štajerski deželni stanovi so v drugi polovici 16. stoletja naročali velike količine zaščitne opreme v … Read more
Meči, sablje, palaši, spade, rapirji in jatagani sodijo med bočno hladno orožje.Meči so bili dolga stoletja glavno orožje vojščakov. Imajo ravno dvorezno rezilo. Uporabljali sta jih pehota in konjenica. Meč dvoročnik na mizi je iz 16. stoletja.Sablje imajo ukrivljeno enorezno rezilo. V naše kraje so prišle s Turki v 14. stoletju. Palaši imajo široko ravno udarno rezilo. … Read more
Muškete iz 17. stoletja imajo netilni mehanizem na vžig z vžigalno vrvico. Pri streljanju jih je bilo potrebno nasloniti na oporo. Družinsko izročilo grofov Herberstein pravi, da bi jih naj uporabili v bitki s Turki pri Monoštru leta 1664.
Kremenjače so balkanskega izvora in so bile izdelane po orientalskih vzorih. Delovale so na mehanizem na vžig s kremenom.
V kakovostni kopiji slavnostnega oklepa milanskih vojvod Viscontijev, izdelani po originalu izpred šesto let, prepoznamo romantični duh 19. stoletja, ko so bili pozabljeni krvavi spopadi in krutosti in so orožje občudovali zaradi mojstrske izdelave in okrasja. V gradovih so začele nastajati zbirke, namenjene ogledu. Ob pomanjkanju izvirnih predmetov so si pomagali s kopijami.
