Raziskovanje del Luigija Kasimirja

Raziskovanje del Luigija Kasimirja (1881–1962) iz fonda Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož v okviru projekta Mladi kustos

Študentje tretjega letnika dodiplomskega študija na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Marko Balažič, Monika Gerečnik, Ana Pleteršek, Rebeka Prelog, Jan Slaček, Lara Tumpej in Lucija Zemljič, so se v študijskem letu 2023/2024 v okviru predmeta Praktično usposabljanje posvečali raziskovanju del Luigija Kasimirja (1881–1962), ki jih hranimo v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož. Ptujski muzej, v katerem je ohranjen izjemno bogat opus umetnikovih del, kot kulturno-izobraževalna ustanova že tretje leto zapored sodeluje v projektu Mladi kustos.

Študentje so se s pomočjo muzejskega slikovnega in dokumentarnega gradiva najprej spoznali z umetnikovimi deli, po izboru tem pa so pod nadzorom pregledovali originalna dela Luigija Kasimirja in pripravili izbor del za dve razstavi. Njegova dela so najprej predstavili v Galeriji Media Nox v Mariboru, kjer je bila razstava na ogled od 10. 1. do 15. 2. 2024. Drugo razstavo so skupaj z muzejsko kustodinjo za kulturno zgodovino Tatjana Štefanič postavili konec maja  v razstavišču ptujskega muzeja, in sicer v vzhodnem stolpu Ptujskega gradu. Izbor grafik Luigija Kasimirja bo dostopen javnosti do 31. 1. 2025.

Razstavljene grafike se osredotočajo na več tem, v okviru katerih so raziskovali upodabljanje vedut mest, pokrajin in figur v umetnikovem opusu. Svoja dognanja so zapisali v razstavnih katalogih z naslovoma Slikoviti svetovi Luigija Kasimirja ter Slikovitost in kulturnozgodovinska pričevalnost del Luigija Kasimirja. Oba kataloga ponujata strnjen pregled tem, ki so jih izbrali in raziskali študentje pod budnim očesom mentorjev. Najprej sta predstavljeni temi pogledov na domače mesto in prepletanja mestnega vrveža ter idilike podeželja v motivih Ptuja in Haloz, nato pa še vedute nemških in avstrijskih mest oziroma v grafike ujeti vtisi potovanj. V nadaljevanju sta obravnavani temi, vezani na prvo svetovno vojno, in sicer Kasimirjevo dokumentiranje vojnega opustošenja ter podobe z vzhodne fronte, katalog pa zaključuje prispevek, ki obravnava dialog med figuro in veduto v umetnikovem opusu.